I) Riflessione post-moderna (Post-moderno premišljevanje)
II) Adagetto ironico (Ironični adagetto)

 

DUE MOVIMENTI POST-MODERNI sta prva stavka, ki jih je Gianluca Pinto sestavil za solo kitaro. Značaj stavkov, kot je razvidno iz naslova, je sad premišljevanja o nravi umetniške komunikacije v post-moderni dobi in o pomembnosti množične kulture.

Riflessione post-moderna je iskanje izvedeno na dveh nivojih: prvi je poskus sožitja dveh ritmično-tematskih elementov tekom celotnega trajanja odlomka, kar pa je nemogoče in privede izvajalca do nevroze; drugi je pa avtorsko iskanje vseh možnih zvočnih barv in ritmičnih naglasov glasbil (efekti, bobnanje,... ).

Adagetto ironico je grižljajček glavnega značaja vseh skladb Pinta: ironija. Po vnemi prvega stavka, preidemo na lahkotni in duhoviti odlomek, ki ima za norca prejšnji del ter samega sebe.